Kaj jeIindustrijski inCkomercialnoEenergijaSskladiščenje inCommonBposlovanjeMmodeli

IIndustrijsko in komercialno shranjevanje energije

„Industrijsko in komercialno shranjevanje energije“ se nanaša na sisteme za shranjevanje energije, ki se uporabljajo v industrijskih ali komercialnih objektih.

Z vidika končnih uporabnikov lahko shranjevanje energije razdelimo na shranjevanje energije na strani električne energije, na strani omrežja in na strani uporabnika. Shranjevanje energije na strani električne energije in omrežja je znano tudi kot shranjevanje energije pred števcem ali shranjevanje v razsutem stanju, medtem ko se shranjevanje energije na strani uporabnika imenuje shranjevanje energije za števcem. Shranjevanje energije na strani uporabnika lahko nadalje razdelimo na industrijsko in komercialno shranjevanje energije ter shranjevanje energije v gospodinjstvih. V bistvu industrijsko in komercialno shranjevanje energije spada pod shranjevanje energije na strani uporabnika, ki je namenjeno industrijskim ali komercialnim objektom. Industrijsko in komercialno shranjevanje energije se uporablja v različnih okoljih, vključno z industrijskimi parki, komercialnimi centri, podatkovnimi centri, komunikacijskimi baznimi postajami, upravnimi stavbami, bolnišnicami, šolami in stanovanjskimi stavbami.

S tehničnega vidika lahko arhitekturo industrijskih in komercialnih sistemov za shranjevanje energije razdelimo na dve vrsti: sisteme z enosmerno sklopko in sisteme z izmenično sklopko. Sistemi z enosmerno sklopko običajno uporabljajo integrirane fotonapetostne sisteme za shranjevanje, ki so sestavljeni iz različnih komponent, kot so fotonapetostni sistemi za proizvodnjo energije (večinoma sestavljeni iz fotonapetostnih modulov in krmilnikov), sistemi za shranjevanje energije (večinoma vključno z baterijskimi sklopi, dvosmernimi pretvorniki („PCS“), sistemi za upravljanje baterij („BMS“), ki dosegajo integracijo fotonapetostne proizvodnje in shranjevanja energije), sistemi za upravljanje energije („EMS sistemi“) itd.

Osnovno načelo delovanja vključuje neposredno polnjenje baterijskih sklopov z enosmernim tokom, ki ga generirajo fotonapetostni moduli prek fotonapetostnih krmilnikov. Poleg tega se lahko izmenični tok iz omrežja pretvori v enosmerni tok prek sistema PCS za polnjenje baterijskega sklopa. Ko obremenitev zahteva električno energijo, baterija sprosti tok, pri čemer je zbiralna točka energije na koncu baterije. Po drugi strani pa sistemi z izmeničnim priklopom sestavljajo več komponent, vključno s sistemi za proizvodnjo fotonapetostne energije (ki večinoma vključujejo fotonapetostne module in omrežno priključene razsmernike), sistemi za shranjevanje energije (ki večinoma vključujejo baterijske sklope, sisteme PCS, sisteme BMS itd.), sistemi EMS itd.

Osnovno načelo delovanja vključuje pretvorbo enosmerne energije, ki jo proizvajajo fotonapetostni moduli, v izmenično energijo prek omrežno priključenih razsmernikov, ki se lahko neposredno dovaja v omrežje ali električnim bremenom. Lahko pa se pretvori v enosmerno energijo prek PCS in se polni v baterijski sklop. Na tej stopnji je točka zbiranja energije na izmeničnem koncu. Sistemi enosmerne sklopke so znani po svoji stroškovni učinkovitosti in prilagodljivosti, primerni za scenarije, kjer uporabniki porabijo manj električne energije podnevi in ​​več ponoči. Po drugi strani pa so sistemi izmenične sklopke značilni po višjih stroških in prilagodljivosti, idealni za aplikacije, kjer so fotonapetostni sistemi za proizvodnjo električne energije že vzpostavljeni ali kjer uporabniki porabijo več električne energije podnevi in ​​manj ponoči.

Na splošno lahko arhitektura industrijskih in komercialnih sistemov za shranjevanje energije deluje neodvisno od glavnega električnega omrežja in tvori mikromrežo za proizvodnjo fotovoltaične energije in shranjevanje energije v baterijah.

II. Arbitraža Peak Valley

Arbitraža v dolini vrhov je pogosto uporabljen model prihodkov za industrijsko in komercialno shranjevanje energije, ki vključuje polnjenje iz omrežja po nizkih cenah električne energije in praznjenje po visokih cenah električne energije.

Če za primer vzamemo Kitajsko, njen industrijski in komercialni sektor običajno izvajata politiko oblikovanja cen električne energije glede na čas porabe in politiko oblikovanja cen električne energije v času najvišjih frekvenc. Na primer, v regiji Šanghaj je Šanghajska komisija za razvoj in reforme izdala obvestilo za nadaljnjo okrepitev mehanizma oblikovanja cen električne energije glede na čas porabe v mestu (Šanghajska komisija za razvoj in reforme [2022] št. 50). V skladu z obvestilom:

Za splošne industrijske in komercialne namene, pa tudi za drugo dvodelno in veliko industrijsko dvodelno porabo električne energije, je največja poraba pozimi (januar in december) od 19.00 do 21.00, poleti (julij in avgust) pa od 12.00 do 14.00.

V obdobjih konic poleti (julij, avgust, september) in pozimi (januar, december) se bodo cene električne energije zvišale za 80 % glede na pavšalno ceno. Nasprotno pa se bodo v obdobjih nizke porabe cene električne energije znižale za 60 % glede na pavšalno ceno. Poleg tega se bodo v obdobjih konic cene električne energije zvišale za 25 % glede na konično ceno.

V drugih mesecih v času konic se bodo cene električne energije glede na pavšalno ceno zvišale za 60 %, v času nizke povpraševanja pa se bodo cene glede na pavšalno ceno znižale za 50 %.

Za splošno industrijsko, komercialno in drugo porabo električne energije v enem samem sistemu se razlikujejo le ure največje in najnižje obremenitve brez nadaljnje delitve ur največje obremenitve. V obdobjih največje obremenitve poleti (julij, avgust, september) in pozimi (januar, december) se bodo cene električne energije na podlagi pavšalne cene zvišale za 20 %, v obdobjih nizke obremenitve pa se bodo cene znižale za 45 %. V drugih mesecih v času največje obremenitve se bodo cene električne energije na podlagi pavšalne cene zvišale za 17 %, v obdobjih nizke obremenitve pa se bodo cene znižale za 45 %.

Industrijski in komercialni sistemi za shranjevanje energije izkoriščajo to cenovno strukturo tako, da kupujejo poceni električno energijo v času izven konic in jo dobavljajo obremenitvi v času konic ali visokih cen električne energije. Ta praksa pomaga zmanjšati stroške električne energije za podjetja.

III.Energijski časovni premik

»Časovni premik energije« vključuje prilagajanje časa porabe električne energije s shranjevanjem energije, da se izravnajo konice povpraševanja in zapolnijo obdobja nizkega povpraševanja. Pri uporabi opreme za proizvodnjo energije, kot so fotovoltaične celice, lahko neusklajenost med krivuljo proizvodnje in krivuljo porabe obremenitve povzroči situacije, ko uporabniki bodisi prodajo presežno električno energijo v omrežje po nižjih cenah bodisi kupijo električno energijo iz omrežja po višjih cenah.

Da bi to rešili, lahko uporabniki polnijo baterijo v času nizke porabe električne energije in praznijo shranjeno električno energijo v obdobjih največje porabe. Cilj te strategije je maksimirati gospodarske koristi in zmanjšati emisije ogljika podjetij. Poleg tega se za prakso časovnega premika energije šteje tudi shranjevanje presežne vetrne in sončne energije iz obnovljivih virov za kasnejšo uporabo v obdobjih največje porabe.

Časovni premik energije nima strogih zahtev glede urnikov polnjenja in praznjenja, parametri moči za te procese pa so relativno prilagodljivi, zaradi česar je vsestranska rešitev z visoko frekvenco uporabe.

IV.Pogosti poslovni modeli za industrijsko in komercialno shranjevanje energije

1.ZadevaIvpleten

Kot smo že omenili, je jedro industrijskega in komercialnega shranjevanja energije v uporabi objektov in storitev za shranjevanje energije ter v pridobivanju prednosti shranjevanja energije prek arbitraže v dolini vrhov in drugih metod. V tej verigi so glavni udeleženci ponudnik opreme, ponudnik energetskih storitev, stranka, ki financira in najema, in uporabnik:

2.PogostoBposlovanjeMmodeli

Trenutno obstajajo štirje pogosti poslovni modeli za industrijsko in komercialno shranjevanje energije, in sicer model »uporabnikove lastne naložbe«, model »čistega najema«, model »pogodbenega upravljanja energije« in model »pogodbenega upravljanja energije + financiranja najema«. To smo povzeli takole:

(1)Use Inaložba

V okviru modela samoinvestiranja uporabnika uporabnik sam kupi in namesti sisteme za shranjevanje energije, da bi užival prednosti shranjevanja energije, predvsem z arbitražo konic v dolinah. V tem načinu lahko uporabnik sicer neposredno zmanjša izkoriščanje konic in zapolnjevanje dolin ter zmanjša stroške električne energije, vendar mora še vedno kriti začetne naložbene stroške ter dnevne stroške delovanja in vzdrževanja. Diagram poslovnega modela je naslednji:

(2) ČistoLlajšanje

Pri čistem najemu uporabniku ni treba sam kupiti skladišč energije. Shranjevanje energije mora le najeti od ponudnika opreme in plačati ustrezne pristojbine. Ponudnik opreme uporabniku zagotavlja gradbene, obratovalne in vzdrževalne storitve, prihodek od shranjevanja energije, ki iz tega nastane, pa prejema uporabnik. Diagram poslovnega modela je naslednji:

(3) Pogodbeno upravljanje z energijo

V okviru pogodbenega modela upravljanja z energijo ponudnik energetskih storitev investira v nakup skladišč energije in jih uporabnikom zagotavlja v obliki energetskih storitev. Ponudnik energetskih storitev in uporabnik si delita koristi shranjevanja energije na dogovorjen način (vključno z delitvijo dobička, popusti pri ceni električne energije itd.), torej uporabljata sistem elektrarn za shranjevanje energije za shranjevanje električne energije v obdobjih nizkih ali normalnih cen električne energije in nato dobavljata energijo uporabnikovi obremenitvi v obdobjih konic. Uporabnik in ponudnik energetskih storitev si nato delita koristi shranjevanja energije v dogovorjenem razmerju. V primerjavi z modelom samostojnega vlaganja uporabnikov ta model uvaja ponudnike energetskih storitev, ki zagotavljajo ustrezne storitve shranjevanja energije. Ponudniki energetskih storitev igrajo vlogo vlagateljev v pogodbenem modelu upravljanja z energijo, kar do neke mere zmanjšuje investicijski pritisk na uporabnike. Diagram poslovnega modela je naslednji:

(4) Pogodbeno upravljanje z energijo + financiranje Leasing

Model »Pogodbeno upravljanje energije + finančni najem« se nanaša na uvedbo finančnega najemnika kot najemodajalca objektov za shranjevanje energije in/ali energetskih storitev v okviru modela pogodbenega upravljanja energije. V primerjavi z modelom pogodbenega upravljanja energije uvedba finančnih najemnikov za nakup objektov za shranjevanje energije močno zmanjša finančni pritisk na ponudnike energetskih storitev, kar jim omogoča, da se bolje osredotočijo na pogodbene storitve upravljanja energije.

Model »Pogodbeno upravljanje z energijo + finančni najem« je relativno zapleten in ima več podmodelov. Na primer, en pogost podmodel je, da ponudnik energetskih storitev najprej pridobi skladišča energije od ponudnika opreme, nato pa stranka finančnega najema izbere in kupi skladišča energije v skladu s svojim dogovorom z uporabnikom ter jih odda v najem uporabniku.

Med najemom je lastništvo shranjevalnih naprav v lasti najemnika, ki financira najemno pogodbo, uporabnik pa ima pravico do njihove uporabe. Po izteku najemne pogodbe lahko uporabnik pridobi lastništvo shranjevalnih naprav. Ponudnik energetskih storitev uporabnikom zagotavlja predvsem storitve gradnje, delovanja in vzdrževanja shranjevalnih naprav ter lahko od najemnika, ki financira najemno pogodbo, prejme ustrezno nadomestilo za prodajo in delovanje opreme. Diagram poslovnega modela je naslednji:

Za razliko od prejšnjega semenskega modela pri drugem semenskem modelu stranka finančnega najema neposredno investira v ponudnika energetskih storitev in ne v uporabnika. Natančneje, stranka finančnega najema izbere in kupi skladišča energije od ponudnika opreme v skladu s svojo pogodbo s ponudnikom energetskih storitev ter skladišča energije odda v najem ponudniku energetskih storitev.

Ponudnik energetskih storitev lahko uporablja takšne objekte za shranjevanje energije za zagotavljanje energetskih storitev uporabnikom, z njimi deli ugodnosti shranjevanja energije v dogovorjenem razmerju in nato del ugodnosti odplača najemniški stranki. Po izteku najemne pogodbe ponudnik energetskih storitev pridobi lastništvo objekta za shranjevanje energije. Diagram poslovnega modela je naslednji:

V. Skupni poslovni sporazumi

V obravnavanem modelu so primarni poslovni protokoli in z njimi povezani vidiki opisani na naslednji način:

1.Okvirni sporazum o sodelovanju:

Subjekti lahko sklenejo okvirni sporazum o sodelovanju, da bi vzpostavili okvir za sodelovanje. Na primer, v modelu pogodbenega upravljanja energije lahko ponudnik energetskih storitev podpiše tak sporazum s ponudnikom opreme, v katerem so opredeljene odgovornosti, kot sta gradnja in delovanje sistema za shranjevanje energije.

2.Sporazum o upravljanju z energijo za sisteme za shranjevanje energije:

Ta sporazum se običajno uporablja za model pogodbenega upravljanja energije in model »pogodbeno upravljanje energije + financiranje z najemom«. Vključuje zagotavljanje storitev upravljanja energije s strani ponudnika energetskih storitev uporabniku, pri čemer ima uporabnik ustrezne koristi. Odgovornosti vključujejo plačila uporabnika in sodelovanje pri razvoju projekta, medtem ko ponudnik energetskih storitev skrbi za načrtovanje, gradnjo in delovanje.

3.Pogodba o prodaji opreme:

Razen pri modelu čistega najema so pogodbe o prodaji opreme pomembne v vseh komercialnih modelih shranjevanja energije. Na primer, pri modelu samostojnega investiranja uporabnikov se z dobavitelji opreme sklepajo pogodbe za nakup in namestitev naprav za shranjevanje energije. Zagotavljanje kakovosti, skladnost s standardi in poprodajne storitve so ključni dejavniki.

4.Pogodba o tehničnih storitvah:

Ta pogodba se običajno podpiše s ponudnikom opreme za zagotavljanje tehničnih storitev, kot so načrtovanje sistema, namestitev, delovanje in vzdrževanje. Jasne zahteve glede storitev in skladnost s standardi so bistveni vidiki, ki jih je treba obravnavati v pogodbah o tehničnih storitvah.

5.Pogodba o najemu opreme:

V primerih, ko ponudniki opreme ohranijo lastništvo objektov za shranjevanje energije, se med uporabniki in ponudniki podpišejo pogodbe o najemu opreme. Te pogodbe določajo odgovornosti uporabnikov za vzdrževanje in zagotavljanje normalnega delovanja objektov.

6.Pogodba o finančnem najemu:

V modelu »Pogodbeno upravljanje z energijo + finančni najem« se med uporabniki ali ponudniki energetskih storitev in strankami finančnega najema običajno sklene pogodba o finančnem najemu. Ta pogodba ureja nakup in zagotavljanje naprav za shranjevanje energije, lastniške pravice med in po trajanju najema ter dejavnike za izbiro primernih naprav za shranjevanje energije za domače uporabnike ali ponudnike energetskih storitev.

VI. Posebni previdnostni ukrepi za ponudnike energetskih storitev

Ponudniki energetskih storitev igrajo pomembno vlogo v verigi doseganja industrijskega in komercialnega shranjevanja energije ter pridobivanja prednosti shranjevanja energije. Za ponudnike energetskih storitev obstaja vrsta vprašanj, ki jim je treba nameniti posebno pozornost v okviru industrijskega in komercialnega shranjevanja energije, kot so priprava projektov, financiranje projektov, nabava in namestitev objektov. Ta vprašanja na kratko navajamo v nadaljevanju: